1. |
ZEMLJA
05:45
|
|||
|
Ko ni bilo na začetku sveta
Nič razen sonca, Boga in morja,
Sonce prevroče prežene Boga,
Da potopi se v globino morja.
Ko nad gladino glavo pomoli,
Zernce peska mu noht očerni;
Zernce peska Bogu izleti:
Černa zemljica na morju leži.
Spomni se, otrok, kako skrivnostno (Edvard Kocbek, Lipicanci)
sta spojena narava in zgodovina sveta
in kako različna je vzmet duha
pri slehernem ljudstvu na zemlji.
„Zemlja, zemljica, mati! (Ivan Cankar, Kurent)
„Zemlja, zemljica, mati!
„Zemlja, zemljica, mati!
Če nimaš kruha, daj mi kamen; še ob kamnu bom prepeval!“
|
||||
2. |
KABINETNI LJUDJE
03:44
|
|||
|
Škrjanček poje, žvrgoli, (ljudska)
se belga dneva veseli.
Škrjanček poje, žvrgoli,
se belga dneva veseli,
škrjanček poje v beli dan, oj beli dan,
pozdravlja hrib in plan.
Kako preprost je človek v naravi, (Srečko Kosovel, Kabinetni ljudje)
kot ptica, ki plava pretiho nad nami.
Ste videli ptico, ki je izletela
iz kletke, poglejte, kako opoteka
se, kadar v prostosti se znajde.
REF
Zato: v prostost, kabinetni ljudje,
Zato: v prostost, kabinetni ljudje,
Živeti, živeti je smisel človeka.
Zato: v prostost, kabinetni ljudje,
Zato: v prostost, kabinetni ljudje.
da se zaveste svetlih vetrov,
gibanja lahnega gozdnih vrhov,
da se zaveste svetlih vetrov,
gibanja lahnega gozdnih vrhov,
Živeti, živeti je smisel človeka.
Zato: v prostost, kabinetni ljudje.
Škrjanček poje, žvrgoli,
se belga dneva veseli.
|
||||
3. |
NEUSMILJENA GOSPODA
03:28
|
|||
|
Cel teden je na tlaki bil,
v soboto je domov prišel;
še je dacja napovedana,
oj dacija, glavna štibra.
Mu krajcarja je zmanjkalo,
tako je djal bore kmetič
Al bote ga mi šenkali
al bote ga mi merkali.
Neusmiljena gospoda,
neusmiljena gospoda.
Tako je djal žlahtni gospod,
ne bom ga hotel šenkati.
Vrzite v ječo kmetiča,
da s bo zaslužil krajcar sam!
Gospod pa je pozabil nanj,
ob letu se je spomnil.
Pa v ječi drugega nič ni.
klot same bele štir kosti.
Neusmiljena gospoda,
neusmiljena gospoda.
Neusmiljena gospoda,
neusmiljena gospoda.
Tako se ustrašil je gospod
da mu je padla žlica z rok
oj žlica z rok pa tudi čevelj z nog.
Oj, krajcar, krajcar majhni dnar,
bom moral dati dušo zanj.
Oj, krajcar, krajcar majhni dnar,
bom moral dati dušo zanj.
|
||||
4. |
PUNT
04:38
|
|||
|
Le vkup, le vkup, uboga gmajna!
Heja, hejo!
Za staro pravdo zdaj bo drajna.
Heja, hejo!
Zimzelen za klobuk!
Punt naj reši nas tlačanskih muk!
Punt, Punt, Punt
Le vkup, v poslednji boj tlačani!
Heja, hejo!
Sedaj se kmečka gmajna brani!
Heja, hejo!
Puško, meč, kopje v dlan!
Za svobodo bije se tlačan!
Punt, Punt, Punt 4x
Pravim ti, brat: bodi močan, (Srečko Kosovel, Pravim ti, brat)
delaj in te ne morejo uničiti,
delaj in stremi za tem: uresničiti
jasno resnico najglobljih spoznanj.
Punt, Punt
Pravim ti, brat: bodi močan,
delaj in te ne morejo uničiti,
delaj in stremi za tem: uresničiti
jasno resnico najglobljih spoznanj.
|
||||
5. |
||||
|
Bosa pojdiva, dekle, obsorej,
bosa pojdiva prek zemlje trpeče,
sredi razsanjanih češnjevih vej
sežem ti nežno v dlani koprneče.
Beli so, beli so češnje cvetovi,
temni, pretemni so talcev grobovi.
Kakor ponosni galebi nad vodo,
taki so pali za našo svobodo.
Fantič sem star šele 18 let, (ljudska)
Cesar me hoče na vojsko imet.
Pa kako bom soldat,
K sem fantič premlad,
Ne morem še puške držat.
Pri fari zvonovi prav milo pojo,
Od svojga dekleta jaz jemljem slovo,
Pa jemljem slovo,
Da bog ve kako,
Nazaj me nikol več ne bo.
Bosa pojdiva, dekle, obsorej,
bosa pojdiva med bele cvetove,
v krilo nalomiva češnjevih vej,
da jih poneseš na talcev grobove.
Al očka in mamca pa jokata se (ljudska)
Vidita fante preoblečene vse
Preoblečeni so
Na vojsko gredo
Nazaj jih nikol več ne bo
|
||||
6. |
ŠENTJANŽEVO
04:12
|
|||
|
Oj, Ive, k nam na Kres,
Oj, Ive, k nam na Kres, k nam na Kres.
Oj, Ive, k nam na Kres,
Oj, Ive, k nam na Kres, k nam na Kres.
Na nebu zvezde se prižigajo,
kresnice iz lesov se dvigajo
v poletno noč.
Studenci tiho se pregibljejo,
kot v sanjah praproti se zibljejo
v poletno noč.
Cvetov zdaj čas in čudnih je semen,
vse polno gleda vejic iz slemen
v poletno noč.
Oj, Ive, k nam na Kres,
Oj, Ive, k nam na Kres, k nam na Kres.
Bože, dobro leto!
Bože, dobro leto!
Vse polno gleda vejic mi iz koč,
obstal tam svet Janez je, gredoč
v poletno noč.
Obstal tam sveti Janez je gredoč,
do rane zore še kresnikujoč...
in vso to noč!
Oj, Ive, k nam na Kres, Bože, dobro leto!
Oj, Ive, k nam na Kres, k nam na Kres.
Oj, Ive, k nam na Kres, Bože, dobro leto!
Oj, Ive, k nam na Kres, k nam na Kres.
Bože, dobro leto!
|
||||
7. |
ZELENI JURE
04:42
|
|||
|
Prošel je, prošel pisani vuzem, (Ljudska)
došel je, došel zeleni Jure.
Na zelenem konji po zelenem polji.
Dajte mu, dajte, Jurja darovajte
dajte mu mleka, zelena mu obleka,
dajte mu vina, da ga ne bo zima,
dajte mu mesa, da se ne otresa,
dajte mu špeha, da ga nebo krepa,
dajte mu groš, da vam dojte još.
Haj, haj, haj! Bo li skoro kaj?
Ijuh, ijuh, ijuh juh!
Jurij Zeleni se z mavrico paše; (Oton Zupančič, Zeleni Jurij, Ciciban)
srečno , veselo selo bo naše:
že za vodo čez travnike jaše.
V predmestju bednem mater, deco joj, (Oton Zupančič, Zeleni Jurij, Ljubljanski zvon)
Sestradancev mu udaril krik nasproti;
Pregledal jih je, ni ustavil poti,
z roko jim je namignil za seboj.
Prošel je, prošel pisani vuzem, (Ljudska)
došel je, došel zeleni Jure.
Z glavo namigne, trava se vzdigne, (Oton Zupančič, Zeleni Jurij, Ciciban)
obraz okrene, veje odene
z okom obrne, cvetje se strne.
Njega, ki dana tajna mu oblast (Oton Zupančič, Zeleni Jurij, Ljubljanski zvon)
nad srci vročimi in nad sokovi
zelenimi, ki v deželi lepši dnovi
prihajajo nam ž njim, svetlejša čast.
Prošel je, prošel pisani vuzem, (Ljudska)
došel je, došel zeleni Jure.
|
||||
8. |
TRI JETERVE
05:28
|
|||
|
Tri jeterve žito žele,
lako le mili,
tri jeterve žito žele,
oj, lako le moj.
Ka bi kega naj volela,
lako le mili,
ka bi kega naj volela,
oj, lako le moj.
In s koso bridko kosec mlad (Kristina Šuler, Kosec)
stoji sred pokošenih trat,
zavriska in zapoje si.
da glas njegov gre do vasi.
“O še nocoj, o še nocoj
razgret obraz bo, dekle, tvoj;
ko mesec skril se bo za hrib, te ljubil bom za sladek hip.”
Tri jeterve žito žele,
lako le mili,
tri jeterve žito žele,
oj, lako le moj.
Za koscem mladim - sama smrt - (Kristina Šuler, Kosec)
kjer prej žarel je pisan prt,
kjer prej cvetel je božji vrt.
|
||||
9. |
ŠEPETANJE TAJNO
03:46
|
|||
|
Šepetánje tájno (Simon Jenko, Obrazi)
nosi zrak čez njívo,
sluhu nerazúmno,
srcú razumljívo.
Lepo mi poje črni kos, oj črni kos. (ljudska)
Tam v zelenem bukovju, oj bukovju!
Prišla sta pa jagra dva, oj jagra dva!
Da bi kosa streljala, oj streljala!
Lepo mi poje - šepetánje tájno, oj, črni kos.
Lepo mi poje - nosi zrak čez njívo, črni kos.
Lepo mi poje - sluhu nerazúmno, oj, črni kos.
Lepo mi poje - srcú razumljívo, oj, črni kos.
Kos je bil prebrisan tič,
skočil je na visok vršič.
Pojta, jagra, se solit.
Jaz sem vajinih špasov sit!
Lepo mi poje - šepetánje tájno, oj, črni kos.
Lepo mi poje - nosi zrak čez njívo, črni kos.
Lepo mi poje - sluhu nerazúmno, oj, črni kos.
Lepo mi poje - srcú razumljívo, oj, črni kos.
|
||||
10. |
POD OKNAM
04:12
|
|||
|
Jaz sem pa snoči neči bil,
da še nikollaj k' nisem bil.
Tam sem pa vidu tri lepe,
ena se mi dopadla je.
En flancet sem cvrla,
u varžet ga mam,
če plesat me peleš,
prav rada t’ga dam.
Bod’ moja, bod’ moja,
t’ bom lešnikov dal,
boš tiste potolkla,
t' bom drugih nabral.
Ona pa m’ štolc odgovor da,
da ima že drujga pobeča.
Ti si kriva, (France Prešeren, Pod oknam)
ljubezniva
deklica neusmiljena!
Ti me raniš,
ti mi braniš,
de ne morem spat doma.
V hram poglejte,
mi povejte,
zvezde, al res ona spi;
al posluša,
me le skuša,
al za druzega gori.
|
||||
11. |
VESNI
05:19
|
|||
|
Pozdravljam te, Vesna, iz srca globin,
tolažbo po zemlji troseča!
Budilka življenju planin in dolin,
k ljubezni, veselju vabeča!
Poslancev brez broja tvoj sveti prihod
že s cvetjem in petjem oznanja;
in s petjem in cvetjem slavi se tvoj god -
vstajenje od smrtnega spanja!
Kaj čuda prirode ta praznični dan,
kaj to, če se zemlja pomlaja!
Da narod, da narod naš živ pokopan
iz groba stoletnega vstaja ...
|
||||
12. |
GORA JE GORA
05:47
|
|||
13. |
SONČECE
04:43
|
|||
|
Na tisoče let, vsak dan
hitiš čez visoko obočje
k nižinam obzorja
v mehko naročje
vesoljnega morja,
sonce nebeško!
|
||||
Janez Dovč Slovenia
Janez Dovč (1980) accordionist, multiinstrumentalist & composer with bachelor degree in physic.
Was a member of
Terrafolk (BBC World Music Award 2003) and is currently a member of different music bands and projects, collaborating with many slovenian and international artist.
... more
If you like Sozvočja, you may also like:
One, La Doctrine des Cinq Elements
by TheSophia3
Billed as a "virtual United Nations of sounds," this digital global collective spotlight Mexican folk, NYC jazz, Korean poetry, and more.
go to album
Mazel Tov Cocktail Party!
by David Krakauer, Kathleen Tagg & the Mazel Tov Cocktail Party
Led by klezmer phenom David Krakauer, this collaborative LP develops international sounds into an celebration of our common humanity.
go to album
Prajñāghoṣa - Flow of Adhiṣṭhāna
by Prajñāghoṣa
featured on Bandcamp Radio Apr 16, 2024
go to album
featured on Bandcamp Radio Mar 12, 2024
go to album
Sadness Sets Me Free
by Gruff Rhys
featured on Bandcamp Radio Jan 16, 2024
go to album
The expansive new album from Spanish, Iranian and Afghan trio Badieh is both haunting and irresistibly melodic.
go to album
JOPANGO
by Rapasa Nyatrapasa Otieno
Soaring music from East Africa with lyrics drawn from lived experience backed by dazzling instrumentation.
go to album
